10 šol iz Savinjske regije sodelovalo v projektu Hrana ni za tjavendan

Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je že šesto leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. V projekt se je letos vključilo več kot pet tisoč otrok in 370 mentorjev iz 94 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 10 iz Savinjske regije. Vsaka ustanova se je na svoj način lotila zmanjševanja količine zavržene hrane, z aktivnostmi pa so nadaljevali tudi v času izolacije med pandemijo. S skupnimi močmi so količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 35 %, nekatere ustanove pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 %. Prihodnje leto bomo na pobudo organizatorjev Hrana ni za tjavendan 24. aprila v Sloveniji obeležili tudi Dan brez zavržene hrane. 

Namen projekta Hrana ni za tjavendan je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o količini hrane, ki jo zavržemo, ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. Otroci in mentorji so v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane. 

Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so skupaj z mentorji skupno ustvarili kar 112 domiselnih receptov. Med nagrajenci, ki so ustvarili najboljše recepte, so bili tudi učenci iz Osnovne šole Polzela, ki so v svoji starostni kategoriji osvojili 3. mesto.

Najboljši recepti so zbrani v novi knjižici Reciklirana kuharija, ki je na voljo na povezavi: https://www.boljsi-svet.si/reciklirana-kuharija-5/. Recepte je preizkusila in za knjižico fotografirala Barbara Kvas, ena izmed ustvarjalk bloga Sit Fit. Knjižica z recepti iz recikliranih sestavin je namenjena vsem slovenskim gospodinjstvom, ki se vsakodnevno srečujejo z vprašanji, kam s preostanki hrane, kako shraniti hrano, da se predčasno ne pokvari, in kako zmanjšati količino zavržene hrane v gospodinjstvu. Povprečen Slovenec namreč zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, od tega pa je skoraj 40 % užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano zmanjšali. Skupaj z idejami in nasveti iz knjižice, se bo tega izziva lažje lotiti. (MH, Fotografija: Ekošola)