Brezplačni najem sejalnice za celjske kmete

Mestna občina Celje (MOC) je lani, na pobudo Komisije za kmetijstvo mestnega sveta MOC, kupila sejalnico znamke VREDO. S tem kmetijskim strojem, vrednim dobrih 29 tisoč evrov, ki tehta kar dve toni in pol, upravlja javni gospodarski zavod ZELENI-CE, dela z njo pa opravlja usposobljen izvajalec Jože Strenčan, ki je bil izbran na javnem razpisu. Najem sejalnice je za kmetijska gospodarstva na območju Mestne občine Celje brezplačen, je pa potrebno plačati delovno uro traktorista (40 evrov na uro), saj izvajalec pri delu uporablja lasten traktor, ki je primeren, da se lahko sejalnica nanj priključi.

Sejalnica ima številne prednosti in pozitivne učinke. Kmetje imajo manj stroškov, ker se sejalnica uporablja neposredno na strmiščih pšenice, koruze, graha, brez predhodnega oranja, ali pa neposredno v travno rušo. Sejalnica je primerna za njive, travnike, parke, športna in golf igrišča. Z njeno uporabo je tudi manj spiranja škropiv v podtalnico, poleg tega pa lahko doprinese k povečanju sejanja ajde, medonosne rastline, ki zemljo bogati z dušikom, preprečuje rast zeli, hkrati pa je odlično gnojilo, če se je ne požanje.

Za najem sejalnice je potrebno poklicati na 082 052 466 ali pa pisati na [email protected].

Če bodo kapacitete proste, bo sejalnica na voljo tudi kmetom iz ostalih občin, ki pa bodo poleg delovne ure traktorista morali plačati tudi najemnino.

Na območju Mestne občine Celje je sicer okoli 390 kmetij. Prevladujejo majhne kmetije, saj kmetje obdelujejo v povprečju od 3 do 5 hektara kmetijskih zemljišč, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 6,8 hektara. Od 390 kmetij je kar 220 dopolnilnih, 100 je mešanih in 25 čistih. 40 kmetij je ostarelih ali neaktivnih. Glavna kmetijska dejavnost je govedoreja (reja krav molznic, krav dojilj in pitanje govedi). Večina poljedelske proizvodnje je vezana na pridelavo krme za živino, medtem ko so vse ostale kmetijske panoge slabše zastopane. Skoraj polovica vseh kmetij (43 odstotkov) v Mestni občini Celje leži na območjih s težjimi naravnimi dejavniki za kmetovanje. Posledica tega je dražja kmetijska pridelava in nekonkurenčnost na trgu.

Letos je MOC za ohranjanje in razvoja kmetijstva ter podeželja namenila 100.000 evrov nepovratnih sredstev. (NA, Fotografija: MOC)