Hedvika Zdovc dobitnica Aškerčevega priznanja

Arhivsko društvo Slovenije bo danes, v petek, 16. oktobra, v Veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše podelilo Aškerčevo nagrado in dve Aškerčevi priznanji za obdobje 2019–2020.

Med prejemniki bienalnih in osrednjih nagrad s področja arhivistike je tudi mag. Hedvika Zdovc. Nagrajenka, od leta 1985 zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja dalje, prejme Aškerčevo priznanje skupaj z Vesno Gotovina, vodjo sektorja za varstvo arhivskega gradiva uprave po letu 1945 iz Arhiva Republike Slovenije.

Nagrado prejmeta za pripravo Zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in s tem za odmeven prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju dela z ustvarjalci arhivskega gradiva ter odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega.

Nagrajenki sta pri svojem delu pripravili vrsto pisnih strokovnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, še posebej sta se izkazali pri pripravi pisnih strokovnih navodil, ki veljajo tako za Arhiv Republike Slovenije kot za regionalne arhive. Leta 2018 ju je minister za kulturo imenoval v delovno skupino za pripravo predloga sprememb Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi iz leta 2009. Kot rezultat dela je bil leta 2019 objavljen nov Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in kot priloga tega pravilnika Zbirni katalog o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi. Zbirni katalog obsega 296 strani in je razdeljen na štiri poglavja.

Zbirni katalog iz leta 2019 je zelo koristen splošni pripomoček pri t. i. zunanji službi, hkrati pa predstavlja vzorčen in vzoren primer sodelovanja med slovenskimi arhivi in vključevanja slovenske arhivistike v izjemno pomembno polje dela z ustvarjalci arhivskega gradiva. 

„Priznanje podeljeno mag. Hedviki Zdovc in Vesni Gotovina je obenem priznanje za pogosto spregledano delo, ki se dogaja pred prevzemom arhivskega gradiva v arhiv, saj je delo na terenu ena od ključnih nalog opravljanja javne arhivske službe. V prihodnosti bo z implementiranjem praks prevzema gradiva digitalnega izvora ta del vrednotenja gradiva zagotovo še bolj pridobival na pomenu,“ so še zapisali v Zgodovinskem arhivu Celje. (MH, Fotografija: Zgodovinski arhiv Celje / Edi Einspieler)