Kdo bo skrbel za psihofizično zdravje ljudi po pandemiji?

Slovenska fitnes panoga bo glede na razmere v letu 2020, kot kaže, zaprta slabe pol leta! Pri novoustanovljeni Sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri GZS se sprašujemo, ali je država preprosto pozabila na nas?

JE KOMU MAR?

Če se ozremo po Evropi in na države, na katere mejimo, gre videti, da je športno – rekreativni sektor pri nas spregledan. Smo namreč tisti, ki smo športno – rekreativne dejavnosti omejili prvi ter jih bomo, kakor kaže, sprostili zadnji, kot se je to zgodilo že v spomladanskem valu. Lastniki fitnes centrov, ki jih je v Sloveniji več kot 150, se tako soočajo z velikimi izgubami rednih članov / strank, ki so jih leta vzpodbujali leta redni telesni aktivnosti in bolj zdravemu življenju. Evropske številke govorijo o priljubljenosti in nujnosti vnovične aktivacije tega sektorja. 64,8 milijonov Evropejcev je aktivnih članov v 63.644 športno – rekreativnih fitnes centrih.

Hkrati tudi vse več raziskav kaže na slabšanje mentalnega zdravja in občutno povečanje uporabe zdravil proti depresiji in podobnim motnjam.

POMOČ ŽE, TODA VELIKO PREMALO ZA ŠPORTNO REKREATIVNE CENTRE

Večina držav nudi primerne subvencije finančne pomoči, kljub temu, da so zaprtja kratkotrajnejša. Za primer – v Avstriji je država poskrbela za nadomestilo do 80 % prometa lanskega leta, na Madžarskem so delodajalci opravičeni plačila prispevkov za zaposlene, podjetja pa opravičena plačila davkov, Češka je pokrila 100 % plače zaposlenim v podjetjih, ki ne smejo opravljati svoje dejavnosti ter nadomestilo za najemnine v času zaprtja. Italija pa je izdala dobropise v višini 60 % komercialnih najemnin itn.

Pomoč, ki jo je zagotovila naša vlada v vseh dosedanjih paketih, vključno s PKP6, nikakor ne zadostuje za preživetje branže. Podjetja v našem sektorju so posledično že izčrpala svoje notranje rezerve. Marsikatero podjetje, ki ne sme opravljati svoje dejavnosti – pa ne po svoji krivdi - si čakanja na odprtje enostavno več ne more privoščiti, saj že mesece ni pravih prihodkov. Lastniki športno – rekreativnih centrov so pričakovali pomoč v PKP6, ki pa je za model delovanja in poslovanja sektorja zgolj kaplja v morje, saj večini lastnikov ne prinaša prave pomoči. Zaradi narave naše industrije, kjer trenerji delujejo kot samostojni podjetniki, ki že v enem dnevu opravijo delo v več fitnes centrih, je vezava pomoči branži na število redno zaposlenih popolnoma neustrezna. Po podatkih FURS je v Sloveniji skoraj 4.000 trenerjev, ki imajo status samostojnega podjetnika, opravijo pa za 78 milijonov EUR trenerskih storitev, čeprav niso redno zaposleni v športno rekreativnih centrih.

Če prikažemo primer v praksi – srednje velik fitnes center z več kot 200.000 EUR prihodkov in 2 zaposlenima bo po PKP6 iz naslova kritja dela fiksnih stroškov prejel največ 6.000 EUR pomoči. Podjetje bi naj torej z 6.000 EUR pokrilo stroške, ki so večinoma nespremenjeni, kljub neobratovanju (najemnine, komunalni prispevki, internet, zavarovanja, lizingi, odplačila opreme). Takšno podjetje ima ob nemotenem poslovanju med 10.000 EUR in 15.000 EUR stroškov mesečno, prejeli pa bodo 6.000 EUR. Z vsakim mesecem zaprtja se torej stroški zgolj nabirajo, prihodkov pa ni in število fitnes centrov, ki bodo sploh še odprli svoje poslovanje - pada. Najbolj bodo prizadeti predvsem manjši kraji.

AMERIŠKA ŠTUDIJA BURI DUHOVE

Ameriška študija, pri kateri je sodeloval dr. Jure Leskovec, je bila javnosti napačno interpretirana. Dejstvo je, da gre za simulacijo hipotetičnih rezultatov, ki pa daje tako o slovenskem kot tudi evropskem okolju precej popačeno sliko. Lahko jo razumemo zgolj kot teoretično hipotezo za ameriški trg. V praksi je namreč preveč spremenljivk, ki kažejo na to, da je ugotovitev stopnje nevarnosti fitnes centrov v tej analizi za evropski prostor pretirana, saj ne upošteva vseh ukrepov, ki so bila v veljavi že od prvega zaprtja. Najpomembnejši je število vadečih v prostoru in razdalja.

RESNE RAZISKAVE FITNES INDUSTRIJE KAŽEJO DRUGAČNO SLIKO

Pri nas trenutno še vedno traja že večtedensko popolno zaprtje športno-rekreativnega sektorja, epidemija pa niti približno ni pod nadzorom. EuropeActive (EA), krovna evropska fitnes organizacija, je v študiji ugotovila zelo nizko tveganje za okužbo s koronavirusom v fitnes rekreativnih centrih. EA je skupaj z univerzo King Juan Carlos in AWRC z univerze Sheffield Hallam analizirala več kot 62 milijonov obiskov. Predhodni rezultat "študije SafeACTiVE": povprečna stopnja okužb je 0,78 na 100.000 obiskov.

UKactive je ugotovil, da je v športno-rekreativnih fitnes centrih nizko tveganje za prenos okužbe z novim koronavirusom. Ugotovili so tudi, da je bila možnost okužbe v 1.300 vadbenih centrih z 10.000 obiski 0,02-odstotna, kar znova dokazuje, da je možnost prenosa virusa med vadečimi v vadbenih centrih izjemno majhna. Angleška vlada se je, ker se zavedajo pomena fitnesov za zdravje populacije, odločila za ponovno odpiranje 2. decembra. Prav tako vadbene centre odpirata Španija in Češka, ves čas jesenskega vala so športno – rekreativni centri odprti na Nizozemskem, Švedskem, Hrvaškem itn.

SPLOŠNO DOBRO PSIHOFIZIČNO ZDRAVJE POPULACIJE JE POMEMBNO

Odločevalci ne smejo spregledati dejstva, kako zelo pomembne so organizirane športno – rekreativne dejavnosti za produktivnost države. Verjamemo, da bo prišel čas, ko se bo stanje normaliziralo in bo tudi država spoznala, kako pomemben je fitnes sektor za zdravje državljanov in kako pomembno je, da smo sistemsko vključeni v aktivnost populacije.

Želimo si, da odločevalci končno spoznajo, kako pomembna je organizirana rekreacija za splošno dobro stanje populacije in nam pomagajo preživeti to obdobje. Želimo si in pričakujemo več pomoči in zavzetosti za ohranjanje našega sektorja, ki je v tem letu že bil večkrat pozabljen. Zato zahtevamo, da se ob ponovnem sproščanju ukrepov športno – rekreativni sektor vzame v obzir takoj, ko bo to mogoče. Ob spoštovanju higienskih priporočil je v športno – rekreativnih fitnes centrih in dvoranah mogoče vzdrževati varno razdaljo in nivo higiene za preprečevanje okužb. V kolikor odločevalci menijo nasprotno, se mora podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, pomagati pri subvencioniranju najemnin in z nadomestilom prometa, sicer bodo mnoga med njimi propadla.

Imeti močan sektor fitnesa, rekreacije in regeneracije po pandemiji bo enormnega pomena. Da bi se izognili propadanju športno – rekreativnih fitnes centrov pozivamo državo, da skupaj raziščemo možnosti nudenja pomoči tistim, ki so in bodo preboleli to zahrbtno bolezen. Namesto vedno večjega števila brezposelnih športnih delavcev na ZRSZ jih raje uporabimo za negovanje boljšega zdravja vseh državljanov in državljank.

Novoustanovljena Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo je na izdelavo takšnega akcijskega načrta pripravljena! (foto: Bodifit)