Evropska komisija želi prepovedati rejo v kletkah

Ta preboj je mogoče pripisati državljanski pobudi: Komisija EU želi predstaviti zakonodajni predlog za odpravo uporabe kletk, potem ko je evropska državljanska pobuda zbrala dovolj podpisov.

"Živali so čuteča bitja," je dejala Stella Kyriakides, komisarka za zdravje in varnost hrane. Preučuje se, ali je realno, da bi predpisi začneli veljati do leta 2027. To pomeni, da bi želje državljanov lahko postale resničnost devet let po začetku pobude.

Natančneje, gre za kokoši nesnice, svinje, teleta, zajce, kokoši, prepelice, race in gosi.

Organizacija Foodwatch je korak Evropske komisije označila za zamudo. Vsak dan, ko ne ukrepajo, je dan, ko mati svinja ne more skrbeti za svoje pujske ali kokoši, zajci pa se ne morejo premikati, kot jih potrebujejo, je dejal Matthias Wolfschmidt, direktor mednarodne strategije organizacije. Pozval je tudi k spoštovanju istih standardov tudi za uvoženo hrano.

Milijoni živali v kletkah v Evropi

Glede na državljansko pobudo v Nemčiji, v kletkah živi še vedno več kot 8,2 milijona živali. To ustreza 14-odstotnemu deležu živine v Nemčiji. To pomeni, da je Nemčija že precej dobro znotraj povprečja EU. Delež je nižji le v Avstriji (3 odstotke), Luksemburgu (3) in na Švedskem (8). Najslabše se zdi na Portugalskem (89), Španiji (89) in Malti (99). Po vsej Evropi v skladu s pobudo v kletkah trpi več kot 300 milijonov živali.

Evropska državljanska pobuda obstaja od leta 2012. Evropejcem omogoča, da od Komisije zahtevajo, da predlaga zakonodajo na področjih, za katera je odgovorna. Za to je za pobudo potreben najmanj milijon podpisov najmanj sedmih držav članic EU. Nato se mora bruseljski organ odzvati in se odločiti, ali bo zahtevi ugodil ali ne. (foto: pixabay)