Prepozne diagnoze in dolge čakalne vrste

Med epidemijo se je v bolnišnicah občutno zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdravstvenih storitev. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da so izvajalci v akutni bolnišnični dejavnosti leta 2020 opravili 13,3 odstotka manj operacij in posegov kot leta 2019.

V Splošni bolnišnici Celje so marca 2020 opravili za približno 30 odstotkov manj programa kot leto prej, tako pri akutnih kot pri ambulantnih obravnavah.

Diagnostične storitve so izvedli skoraj v celoti, število operativnih posegov pa zmanjšali približno za polovico.

Glavni razlog naj bi bil pomankanje prostih postelj za intenzivno terapijo. Primerjava čakalnih dob pred epidemijo je pokazala, da so se čakalne dobe najbolj podaljšale na področju žilne kirurgije, okulistike in pediatrije. Pri operacijah so se podaljšale v ortopediji, splošni in abdominalni kirurgiji, travmatologiji in oddelkih ORL, na področju diagnostike pa so se povečale čakalne dobe na radiološkem oddelku.

Epidemija je torej razgalila težave, ki se v zdravstvu kopičijo že leta. Ne le, da so ustavili izvajanje številnih programov, zaradi česar je diagnozo in nujno zdravljenje marsikateri bolnik dobil prepozno, kljub velikemu pomankanju kadra so se morali oblikovati tudi novi covidni oddelki, ki so potrebovali dodatne zdravniško-sestrske time. 

V začetku marca 2020 pa so beležili rekordno število čakajočih na preglede pri specialistih in terapevtsko-diagnostičnih storitev. (BP, foto: freepik)