Težave na trgu zdravil: obetajo se podražitve in pomanjkanje

V Sloveniji in tudi v drugih evropskih državah prihaja do pomanjkanja zdravil. Do občasnega manka prihaja zaradi gospodarskih pretresov pa tudi vojnih razmer v Ukrajini, kar bi posledično lahko privedlo do dražjih zdravil.

Pred časom smo poročali, da v Sloveniji zmanjkuje otroških zdravil z vsebnostjo paracetamola, ki znižuje temperaturo in lajša bolečine, in tudi otroških antibiotikov. S podobnimi težavami se sooča celotna Evropska unija.

Večina zdravilnih učinkovin in zdravil je proizvedenih v Aziji. Prednjačijo predvsem Kitajska, Indija in Pakistan. Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani kot enega od razlogov za pomanjkanje navaja pomanjkanje kemikalij, ki so nujne za pridobivanje zdravil. Teh primanjkuje zaradi pretresov v naftni industriji, pravi. “Podobno kot avtomobilsko industrijo hromi pomanjkanje čipov, farmacevtska industrija zdaj trpi zaradi pomanjkanja kemikalij, ki so nujna za proizvodnjo zdravil. Tista podjetja, ki imajo zakupljene surovine, teh težav nimajo,” je dodal Štrukelj.

Dobavnemu izpadu paracetamola je botrovalo tudi zaprtje laboratorija pri enem od glavnih indijskih proizvajalcev. “Ker so inšpekcijske službe zaznale nečistočo, ki ne sme nastati pri končnem zdravilu, so obrat zaprli, kar je težavo povzročilo četrtini sveta, tudi slovenski Krki in Leku,” pravi. Težave z zalogami povzroča tudi kitajska ničelna politika do covida, dodaja. V šanghajskem pristanišču je tako še pred dnevi na izvoz čakalo 28 tisoč acetilsalicinske kisline ton, učinkovine, ki jo vsebuje Aspirin.

Zahod je pri proizvodnji zdravil močno odvisen od Azije, saj “na svojih tleh noče imeti umazanega dela farmacije, kot pravimo temu delu, pri katerem se sintetizirajo osnovne sestavine za zdravila”.

V Ukrajini tri farmacevtske tovarne, ki ne delujejo

Na dobavne verige vpliva tudi vojna v Ukrajini, kjer so tri farmacevtske tovarne: Darmitza, Arterium in BSPP, ki zaradi pomanjkanja delovne sile – tako Štrukelj – ne morejo obratovati. “Poseben tip antibiotikov za četrtino sveta proizvajajo prav v Darmitzi in BSPP, ki sta popolnoma prekinili proizvodnjo teh antibiotikov. Za zdaj je tega tipa antibiotikov dovolj, ampak prej ali slej bo prišlo do manka,” je posvaril Štrukelj.

Bi lahko EU postala samooskrbna?

Ena od rešitev, kako bi Evropa lahko postala bolj neodvisna od azijskega trga, bi lahko bila v lastnih sinteznih silah, pravi Štrukelj. Nemški Bayer, ki je bil včasih med večjimi sinteznimi proizvajalci, bi lahko ponovno zagnal svoje obrate, ki bi bili znotraj okoljskih standardov. Ob tem je omenil slovensko Krko, ki v manjših količinah že sintetizira zdravilne učinkovine, in bo pri dobavah manj trpela kot druga podjetja. Več na N1info...