Slovenska kokoška razdeljena na 15 pokrajin?

Državni svet bo paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin vložil v parlamentarno proceduro. Na seji, ki je potekala v Litiji, je zakonodajno iniciativo podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je kot častni gost udeležil seje. Državni svet predlaga 15 pokrajin, Mestna občina Ljubljana bi imela poseben status.

S to odločitvijo državni svet zaključuje proces, začet leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja. Po besedah predsednika DS Alojza Kovšce je želja za ustanovitev pokrajin tokrat prišla iz lokalnih skupnosti, v procesu oblikovanja zakonodajnih predlogov pa politične stranke na noben način niso bile vključene. Ustanovili so strokovno skupino DS za pripravo pokrajinske zakonodaje pod vodstvom Boštjana Brezovnika.

Tako zadnji predlog predvideva ustanovitev Dolenjsko - belokranjske, Gorenjske, Goriške, Koroške, Celjske, Štajerske, Posavske, Zasavske, Spodnjepodravske, Pomurske, Zgornje Savinjsko-šaleške, Primorsko-notranjske pokrajine. Dobili bi tudi Severno osrednjeslovensko pokrajino in Južno osrednjeslovensko pokrajino ter Pokrajino Istra. Mestna občina Ljubljana bi imela poseben status.

Novost včerajšnjega predloga je v imenu pokrajine, ki bi se po novem predlogu namesto Savinjske imenovala Celjska pokrajina, ki po novem predlogu zajema 22 namesto 21 občin. Občinam Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec, ki so bile skupaj že v prvem predlogu, se po novem priključuje tudi občina Bistrica ob Sotli, ki je bila po prejšnjem predlogu del Zasavsko-posavske pokrajine. Sedež Celjske pokrajine ostaja v Celju.


Foto: Celje.info