V začetku septembra bo zaključena obnova na Žički Kartuziji

Za obnovo cerkvenega objekta v Žički kartuziji, ki so jo začeli leta 2020, je država zagotovila dva milijona evrov, a kot kaže bo končni strošek naložbe stal slab milijon evrov več.
Najprej so začeli z gradbeno sanacijo in stabilizacijo zidov cerkve, nato pa so se lotili še izvedbe fiksnega in pomičnega dela strehe ter razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika. "Toliko je bilo namreč nekoč tukaj doma menihov skupaj s priorjem," še pojasni Breda Obrez Preskar in dodaja, da bodo ogledi potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi.  Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča pa je sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila.

Zgodovina Žičke Kartuzije
Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske.

Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.