Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje

V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odvil posvet Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje. V razpravi, v kateri so sodelovali tako zagovorniki letalske obrambe pred točo kot tudi tisti, ki menijo, da posipanje oblakov s srebrovim jodidom nima zanesljivega učinka in da obramba pred točo ni v skladu s trajnostnim razvojem, so udeleženci prikazali celovito problematiko in se seznanili z načinom izvajanja letalske obrambe pred točo v Avstriji in Nemčiji. Cilj posveta je bil izoblikovati jasna stališča glede izvajanja obrambe pred točo in ureditve morebitne pravne podlage v Sloveniji.

Na posvetu, ki ga je vodil državni svetnik Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so sodelovali dr. Blaž Germšek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Boris Orešek iz Sindikata kmetov Slovenije, Matjaž Jakše iz Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, Janez Pirs iz Kmetijske zbornice Slovenije, Anton Perko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, Marjan Kardinar iz Skupnosti občin Slovenije, mag. Andrej Kranjc, dolgoletni vodja obrambe pred točo v Sloveniji, Darko Kralj, Športno društvo letalski center Maribor, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, prof. dr. Jože Rakovec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Branko Gregorčič, Agencija Republike Slovenije za okolje, dr. Nina Strah, dr. farmacije, Malte Neuper, Radar-Info, Karlsruhe, Nemčija, Frank Kasparek, Cloud Seeding Technologies, Nemčija, Filip Tobias, Športno društvo letalski center Maribor, Blaž Berdnik, SAA Aeronautical Academy in Dušan Hrček, Slovensko meteorološko društvo.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v pozdravnem nagovoru poudaril, da so ekstremna neurja, močni nalivi, suše, vročinski šoki, orkanski vetrovi in toča postali del našega vsakdanjika – naša nova realnost in da vsi ti skrajni vremenski pojavi – tudi neurja s točo – negativno vplivajo na različne sektorje, delovanje javne infrastrukture in na premoženje prebivalstva, daleč najbolj izpostavljeno pa je kmetijstvo. »Ker se narava ne bo prilagajala nam, se moramo prilagoditi mi. In na tem mestu se odpira pomembno vprašanje - kako lahko preprečimo ali vsaj omilimo škodo, ki jo povzroča toča? Ali je mogoče z uporabo letalske obrambe proti toči ali morebitnih drugih sodobnih inovativnih rešitev zmanjšati potencialno škodo na posevkih in nasadih, ki jih z mrežami ni mogoče zaščititi?,« je dejal in dodal, da: »da prav tako ne smemo zanemariti drugih zaščitnih ukrepov pri varovanju pred točo in nujno je, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaščitne ukrepe tako proti toči, kot proti drugim ekstremnim vremenskim pojavom opredeli v svojih strateških dokumentih oziroma v njih sledi najnovejšim raziskavam in razvoju novih tehnologij na tem področju«.

Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom se na območju severovzhodne Slovenije izvaja na podlagi dveletnih sklepov Vlade RS, saj drugega ustreznega materialnega predpisa ni. V drugih delih Slovenije sistem letalske obrambe pred točo ni vzpostavljen. Razlog za to je tudi dejstvo, da je edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji, Zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), ki je zastarel. Državni svetnik Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je spomnil, da je komisija že večkrat izpostavila problematiko neurejenosti področja letalske protitočne obrambe, tako z vidika območja izvajanja, ki bi moralo zajemati vso Slovenijo, kot tudi z vidika financiranja. Komisija je v preteklosti na pristojne naslovila številne pobude in vprašanja, saj v praksi nemalokrat prihaja do težav, ko obrambe ni moč izvesti, ker na primer še ni sprejet sklep vlade, ker se obramba izvaja zgolj na SZ Slovenije in podobno.

Marjan Kardinar iz Skupnosti občin Slovenije je poudaril, da so slovenske občine pripravljene na dialog, ne morejo pa biti edine, ki nosijo odgovornost za boj proti naravnim nesrečam, zato je treba pregledati vse aktualne ukrepe in dokumente vezane na obrambo pred vsemi naravnimi nesrečami ter oblikovati enotno politiko in strategijo boja proti naravnim nesrečam na nacionalni ravni.

Predstavniki stroke so opozorili, da ne obstajajo zadostni znanstveni dokazi, na osnovi katerih bi bilo mogoče trditi, da je obravnavani način obrambe pred točo učinkovit. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je poudarila, da je odločitev o financiranju obrambe pred točo lahko strokovna, torej objektivna, ali pa politična, pri čemer mora slednja upoštevati tudi druge vidike, ne le stroke, in pomemben vidik, ki govori v prid financiranju letalske obrambe pred točo je, da si ljudje tovrstne obrambe pred točo želijo.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.