Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje se je zbral na izredni seji

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje se je zbral na izredni seji, na kateri so se člani seznanili z delom zdravstvenih delavcev Splošne bolnišnice Celje izven matične ustanove, pri čemer so največ razprave namenili v nekaterih medijih izpostavljenem delu direktorja bolnišnice dr. Dragana Kovačića.

Pred razpravo je bil članom predstavljen protokol, po katerem se posameznim zdravstvenim delavcem izdaja soglasje za delo izven matične ustanove, ki poteka v več stopnjah in na več nivojih, v vseh pa se opredelijo obveznosti delavca, ki jih mora najprej opraviti v naši bolnišnici, preden lahko dobi soglasje za delo izven nje. V primeru, da prosilec teh pogojev ne izpolnjuje, je to razlog za to, da se mu soglasje ne izda ali kasneje tudi prekliče. Bolnišnica je takšne ukrepe lani sprejela v sedmih primerih, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa v enem. V skladu s temi pogoji je bilo podeljeno tudi soglasje direktorju bolnišnice za delo izven matične ustanove. S predstavitvijo protokola za pridobitev soglasja, so strokovne službe svetnikom pojasnile, da v dodatnem delu izven Splošne bolnišnice Celje ni bilo neskladja z veljavno zakonodajo. Izpolnjeni pa so bili tudi pogoji, saj se je, ob konstantnem prilivu napotnic v očitanem obdobju, čakalna doba na kardiološke preglede zaradi večjega števila opravljenih storitev v kardioloških ambulantah celjske bolnišnice znižala za 22,5 odstotkov po vseh stopnjah nujnosti, kar svetniki ocenjujejo kot pozitivno. Glede na dejstvo, da je dodatno delo kardiologov v kardiološki ambulanti Zdravstvenega doma Celje zagotovilo najkrajšo čakalno dobo na kardiološki prvi pregled v R Sloveniji in s tem povečalo dostopnost do zdravstvene obravnave kardiološkim pacientom, pa Svet zavoda poziva Ministrstvo za zdravje, da v izogib takšnim pomislekom, čim prej sistemsko uredi dejavnost dela zdravnikov izven matične ustanove.

Vodstvo zavoda je svetnike seznanilo tudi z realizacijo obsega dela bolnišnice v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Glede na enako obdobje preteklega leta, je bolnišnica, kljub stavki zdravnikov, realizirala več programa dela. Povečanje realizacije programa dela gre predvsem na račun velikega povečanja akutne oz. hospitalne obravnave pacientov zaradi epidemije gripe in respiratornih obolenj ter večjega števila poškodb, ki so zahtevale operativno zdravljenje. Epidemiološki situaciji je z viški opravljenega dela sledila tudi realizacija ambulantne dejavnosti na nekaterih specialističnih področjih, medtem, ko na drugih zaradi prerazporeditve resursov in sočasne stavke zdravnikov ni v celoti dosegla zastavljenega obsega dela. Na seji je bilo govora tudi o medijskih objavah o 95 odstotnem deležu stavkajočih zdravnikov in senzacionalističnih oznakah bolnišnice, ki izhajajo iz tega podatka. Svetnikom so bili predstavljeni aktualni podatki, po katerih v naši bolnišnici stavka 48 odstotkov zdravnikov, 39 odstotkov pa jih vztraja pri umiku soglasja za delo preko polnega delovnega časa.