Srečanje nosečnic in doječih mater
Drugega avgusta se po celem svetu obeležuje Svetovni dan dojenja. Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom JZ Socio ob tej priložnosti organizira srečanje nosečnic in doječih mater, ki bo v ponedeljek, 4. avgusta 2025, ob 10. uri v prostorih Večgeneracijskega centra JZ Socio na Gosposki 3, v Celju. Staršem bodo na voljo strokovne in natančne informacije o dojenju, dopolnjene z izkušnjami, ki jih bodo o dojenju delile druge matere.
V nekaterih državah v prvem avgustovskem tednu pripravljajo tudi svetovni teden dojenja, ki ga v Evropi izvedejo prvi teden v oktobru. Pri svetovnem dnevu in tednu dojenja gre za del aktivnosti svetovne zveze za podporo dojenju WABA (World Aliance for Breastfeeding Action), s katerimi se želi osvestiti družbo o pomenu dojenja. Vodilna misel se letos glasi: Prednost dojenju: razvijajjo trajnostne podporne sisteme (Prioritise breastfeeding: create sustainable support systems).
Dojenje je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Cilji prizadevanj so: izboljšati zdravje mater in otrok; zagotoviti zdrav in enak začetek življenja vsem otrokom; z dojenjem preprečevati podhranjenost otrok povsod po svetu; zagotoviti varno prehranjevanje dojenčkov in otrok v času krize, predvsem tudi v času izrednih dogodkov; vplivati na pojav revščine – dojenje ne stane nič; poudariti, da dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov ter zagotavlja okolijsko trajnost.
Glavni cilj prizadevanj za podporo dojenju so, da se vzpostavi stalna podpora dojenju, ki jo potrebujejo ženske in otroci, kajti vlaganje v dojenje pomeni vlaganje v prihodnost. Vsaki materi je potrebno zagotoviti dostop do podpore in informacij, ki jih potrebuje za dojenje, dokler si to želi. Ključnega pomena je strokovna podpora dojenju z uveljavljanjem in udejanjanjem Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka in veljavnih resolucij Svetovne zdravstvene skupščine v celoti. Potrebno in pomembno je ustvarjanje okolja, ki podpira dojenje in podpora dojenju bi morali biti zdravstveni sistemi v državi, delodajalci in skupnost, vsi ti pa morajo imeti pri tem tudi podporo vlade.
Navedeni cilji so povezani z naslednjimi prednostmi dojenja: izključno dojenje in nadaljevanje dojenja ob mešani hrani predstavlja optimalen način prehrane za otroka; dojenje ne obremenjuje družinskega proračuna; dojenje omogoča enak začetek življenja vsem, ne glede na spol, raso in narodno pripadnost (podpreti je potrebno tudi pravice žensk do dojenja); z dojenjem prejme otok optimalna hranila in tudi zaščitne dejavnike, kar pozitivno vpliva na njegovo zdravje in tudi na preživetje; dojenje je pomembno povezano z boljšim zdravjem mater (manj poporodnih krvavitev, osteoporoze, raka dojk in jajčnikov …); dojenje ima pozitivne učinke z vidika ekologije (ni odpadne embalaže, ne porablja se energija za proizvodnjo mlečnih formul, manj odpadkov v farmaciji …). Dojenje prinaša obetavno prihodnost, ne le za otroke, temveč tudi za družbo.

Janko