Aplavzi za uvod v Poslovni klub NK Celje

Nogomet je v Celju včeraj zasijal v drugačni luči. Pod drugačnimi žarometi. V mavrici barv, sestavljeni iz posla, strasti, motivacije in druženja. Dobrih sto vabljenih gostov, predvsem poslovnih partnerjev NK Celje, se je namreč udeležilo prvega srečanja Poslovnega kluba NK Celje. Prostora v nedrjih stadiona Z'dežele je bilo tokrat premalo za  za vse zainteresirane. 

Gosta Poslovnega kluba NK Celje v sodelovanju z Grawe zavarovalnico in pod medijskim partnerstvom Planet TV sta bila naprej Valerij Kolotilo, predsednik NK Celje, in David Kastelic, predsednik uprave Grawe zavarovalnica d.d., kasneje pa je oder zasedel Albert Riera, trener pokalnih prvakov in trenutno prepričljivo najboljše nogometne ekipe v Sloveniji. Odveč je najbrž poudarjati, da je Riera nekajkrat prejel glasen aplavz iz občinstva. Celotni dogodek je povezoval Tomaž Ambrožič, direktor Sport Media Focus.

Ker se nogomet in posel pogosto odlično dopolnjujeta, so bili govorci nadvse primerni za debato o motivaciji, ekipnem delu, strategiji in povezovanju v kolektivu, tudi skozi oči priznanega nogometnega trenerja. V nadaljevanju pošiljamo nekaj misli vseh treh gostov prve izvedbe Poslovnega kluba NK Celje.

David Kastelic, predsednik uprave Grawe zavarovalnica: »Morda najprej zanimiva vzporednica: Grawe zavarovalnica in NK Celje sta bila v očeh konkurentov pred leti sorazmerno nepomembni, morda povprečni organizaciji, v zadnjih štirih ali petih letih pa smo oboji storili oziroma stopili ogromno korakov naprej. Danes ni konkurenta, ki nam obojim ne bi zavidal teh uspehov in naše razvojne poti. Oboji imamo mlado in ambiciozno ekipo, podobne cilje in vrednote. Pri Grawe zavarovalnici glede sodelovanja s celjskimi nogometaši nikoli ni bilo neke odločitve, ampak je bila to predvsem želje po sodelovanju. Imam izkušnje iz vodstev NK Maribor in NK Rijeka, in lahko le potrdim, da je danes Celje vzor razvojne usmeritve. V klubu so hitri, fleksibilni in pametni, pa ne mislim le na fante na igrišču, velja tudi za vse v ozadju. Albert Riera ima neverjetno karizmo in pod takim vodstvom in ob zastopanju takih vrednot klub enostavno ne more biti neuspešen.«

Valerij Kolotilo, predsednik NK Celje: »Mi smo del socialnega projekta, imamo veliko odgovornost do javnosti, navijačev, do mesta Celja in do celotne Slovenije. Delujemo tako, da znamka NK Celje ne bi bila samo ime uspešnega kluba nogometašev, ampak prepoznavna blagovna znamka daleč naokoli tudi kot lepo mesto v najlepši državi na svetu ter predvsem odmevna slovenska nogometna ekipa. A vendarle smo šele na začetku, saj se – z izjemo nekaterih nogometnih uspehov - nimamo še s čim pohvaliti, čez nekaj let si želimo biti simbol kvalitete in ponosa za celo Slovenijo. Albertu Rieri zaupamo, ker smo ga spoznali tako v dobrem kot slabem, in tudi njegove reakcije v težkih situacijah so nas prepričale, da je pravi človek na pravem mestu v našem klubu.«

Albert Riera, trener NK Celje: »V Celju se počutim odlično, ljubljeno in cenjeno. Kar mi pomeni več kot plača. Naprej je v vrsti uspeh, potem šele biznis. Če ni pravih ljudi za uspeh, nihče ne more naresti dobrega posla. In naš predsednik Valerij Kolotilo to razume, zato me je kar dvakrat pripeljal v klub. Lahko zaprem oči, ko sem z njim, on prav tako, to je znak zaupanja. Tako kot jaz zaupam predsedniku, igralci zaupajo meni. A vendarle ključ do uspeha zame ne obstaja. Če bi, bi vsakdo imel tak ključ in zmagoval. Imam pa opravka z različnimi ljudmi v različnih okoljih in situacijah, in moja odgovornost je le od vsakega poiskati nekaj boljšega. Igralca ne omejujem in strogo usmerjam, predvsem mu zaupam. Enako kot velja v dobrem podjetju. Ne omejuj delavca, ampak mu zaupaj. Seveda predvsem, če zna več, če to sam želi. Vsako jutro mi igralci s telefoni odgovarjajo na vprašanja, kako utrujeni so, kako so spali in koliko so danes zjutraj veseli. Vse z ocenami od 1 do 10. Vsi se morajo počutiti pomembne, tudi vsi na klopi, ker se le skupaj lahko dopolnjujemo, saj imamo iste cilje. Ni poanta v tem, kdo hoče več denarja, ampak predvsem, kdo je zadovoljen z manj. Igralci me morajo videti kot trenerja, ki bo iz njih naredil boljše igralce. Vsak dan! Zelo dobro vedo, kje so meje našega kroga, govorim o krogu discipline, krogu zaupanja in krogu organizacije. Čez rob kroga nihče ne stopi. Ali rečeno v prispodobi: imel sem črna očala, pa sem jih razbil, zdaj imam samo še rožnata. Verjemite, da se skozi njih bolje vidi. Moja služba je namreč druga najboljša na svetu. Prva je biti igralec nogometa, druga je biti trener nogometa. Vem, kaj hočem in kako to hočem. Lepo se je zbuditi dobre volje, a zato moraš verjeti v svojo pot. Ko se srečaš s kupom porazov, začneš seveda dvomiti vase. Saj veste, kako je bilo lani, ko sem znova prišel v Celje – nekaj mesecev slabih rezultatov. In hvaležen sem Sloveniji, da mi je dala možnost, da se preizkusim kot trener. Slovenci ste res dobri po srcu. Vendar: svojih fantov ne učim, da so dobri ljudje, ampak da so dobri igralci. Na igrišču v 90 minutah res ni treba biti dober človek, ampak zmagovalec. Po tekmi pa seveda, takrat bodi tudi dober človek. Objemi tistega, ki si ga prej raztrgal, povabi ga na pivo. Slovenci ste morda res pogosto predobri ljudje. Morate pa biti predvsem dobri igralci, seveda na katerem koli delovnem področju, šele po bitki pa tudi dobri ljudje.«