Nova študija pojasnjuje, zakaj skoraj vsi ne maramo ponedeljkov

Predstavljajte si naslednjo situacijo: po mirnem in poživljajočem vikendu budilka začne zvoniti ob 6. uri zjutraj na najbolj neljub dan v tednu - ponedeljek.

Ne glede na to, ali delate od doma ali se pripravljate na odhod v pisarno, ponedeljkovo jutro vašim možganom in telesu jasno sporoči, da se je delovni teden začel. Morda se sprašujete, ali se vsi počutijo enako ali pa je v vaši "možganski kemiji" nekaj posebnega, zaradi česar se zdijo ponedeljki tako naporni. Vendar pa je po novi študiji Univerze v Hong Kongu, objavljeni v reviji Journal of Affective Disorders, odgovor jasen, niste sami.

Raziskovalci so odkrili, da je stres, povezan s ponedeljkom, globoko "zapisan" v našo biologijo in da smo kot družba pogojeni, da prvi dan delovnega tedna dojemamo kot še posebej težak. Zanimivo je, da ta učinek opažamo celo pri upokojencih. Da bi bolje razumeli, zakaj so ponedeljki povezani s povečanim občutkom tesnobe, kje se ta stres "namešča" v telesu in kako vpliva na splošno zdravje, so se raziskovalci s tem pojavom podrobneje ukvarjali.

Povezava med ponedeljkom in stresom
Učinek tako imenovanega "tesnobnega ponedeljka" so opazili tako pri zaposlenih kot pri upokojencih. Analizirali so podatke več kot 3500 starejših ljudi, ki so sodelovali v dolgoročni študiji o staranju.

»Ponedeljki delujejo kot kulturni 'spodbujevalniki stresa',« pojasnjuje profesor Tarani Chandola, glavni avtor študije. »Pri nekaterih starejših ljudeh prehod v nov teden sproži biološko reakcijo, ki lahko traja več mesecev. To nima nobene zveze z delom – temveč s tem, kako globoko so ponedeljki zakoreninjeni v naši fiziologiji stresa, tudi po koncu našega delovnega življenja.«

Raziskave so pokazale, da je os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA), sistem žlez in hormonov, ki uravnava kortizol, krvni tlak, inzulin in imunost, ob ponedeljkih edinstveno motena. Z drugimi besedami, ponedeljek tako na fiziološki kot na kulturni ravni deluje kot sprožilec stresa.

Kako »tesnoben ponedeljek« vpliva na zdravje?
Študija je poleg tega, da potrjuje, da nismo sami, ko gre za ta občutek, analizirala tudi dolgoročne zdravstvene posledice tega učinka. Ključne ugotovitve vključujejo:
- povečanje ravni kortizola za 23 % (merjeno v vzorcih las),
- enaka stopnja vpliva med zaposlenimi in med tistimi, ki ne delajo več,
- celo 19 % večje tveganje za srčni napad.

Zanimivo je tudi, da je le 23 % učinka »tesnobnega ponedeljka« povezanih z razložljivimi vzroki, predvsem s subjektivnim občutkom tesnobe na ta dan. Preostalih 77 % izvira iz »nepojasnjene komponente«, kar še dodatno potrjuje, kako globoko zakoreninjen je ta pojav.

Skratka: ob ponedeljkih bodite do sebe nežni. Ta neprijeten občutek v želodcu ni namišljen, ima tudi biološko osnovo. Zato bodite obzirni do sebe in drugih, še posebej na začetku tedna. In vsekakor naredite nekaj lepega zase ob koncu dneva. (naxi)