Celje postaja osrednje središče sodobnega plesa v Sloveniji

Celje bo postalo pomembno središče sodobnega plesa v Sloveniji. Mestni svet je namreč potrdil ustanovitev Javnega zavoda za sodobne plesne umetnosti, ki bo celostno podpiral razvoj plesne scene v državi. Zavod skupaj ustanavljajo država, Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica, sedež pa bo v Celju. Občina bo zagotovila prostore, ki bi naj bili v Celjskem domu in financirala eno zaposlitev. Do zdaj v Sloveniji ni bilo institucije, ki bi povezana podpirala plesna ustvarjalnost, kar je omejevalo razvoj plesalcev in ustvarjalcev ter njihovo mednarodno prepoznavnost. Novi zavod bo to spremenil in omogočil, da bo sodobni ples bolj dostopen, profesionalno podprt in povezan po vsej državi. Zavod bo deloval po mrežnem modelu, ki povezuje plesne ustvarjalce, nevladne organizacije in regionalna središča. Poleg klasičnih predstav bo spodbujal raziskovalne in terapevtske pristope, interdisciplinarno sodelovanje z drugimi umetnostmi ter razne projekte, ki bodo povezovali ples z urbanizmom, arhitekturo in kulturnimi prostori. S tem se Celju odpira nova kulturna priložnost: mesto bo gostilo osrednji plesni zavod, ki bo obenem organiziral dogodke, razstave in strokovna srečanja, ter še bolj utrdil svoj status pomembnega kulturnega centra v Sloveniji.

Prvi delovni dan v letu je v celjski mestni hiši minil vse prej kot rutinsko. Mestni svetniki so se sestali na izredni seji z enim samim ciljem – da bi dolgo napovedovani javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti v Celju končno dobil zeleno luč. A malo je manjkalo, da bi se projekt spotaknil še pred prvim korakom.

Tik pred glasovanjem so namreč trije svetniki Celjske županove liste, vložili amandmaje k aktu o ustanovitvi zavoda. Če bi jih mestni svet potrdil, bi celoten postopek padel v vodo in bi se moral začeti znova – ne le v Celju, temveč tudi na državni ravni in v Novi Gorici, ki je skupaj z državo soustanoviteljica zavoda. V ozadju pa tiči resno tveganje: da bi država v ponovljenem postopku za sedež zavoda izbrala drugo občino. Prvo glasovanje je šlo projektu nevarno blizu roba – 12 svetnikov je podprlo amandma, 11 jih je bilo proti. Po opozorilih, da nekateri sploh niso razumeli, o čem odločajo, so glasovanje ponovili. Drugič je amandma podprlo deset svetnikov, proti jih je bilo 14. Odlok o ustanovitvi Zavoda za sodobni ples je nato vendarle prestal preizkus: zanj je glasovalo 15 svetnikov, 12 jih je bilo proti.

Podpora zavodu – a s pridržki
Na načelni ravni so vsi govorili o podpori zavodu, ki naj bi bil dokaz decentralizacije kulture. V praksi pa je bilo slišati precej dvomov. Nekateri svetniki so opozarjali na nejasnosti glede števila zaposlenih – občinski dokumenti govorijo o 24 zaposlenih do leta 2027, ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je javno omenjala številko 40. »Več jih bo, bolje za Celje,« je skušal razpravo umiriti vodja oddelka za družbene dejavnosti dr. Bojan Cvelfar.

Ne glede na to ostaja finančna obveznost občine nespremenjena: Celje bo krilo zaposlitev ene osebe in vzdrževanje prostorov v drugem nadstropju Celjskega doma. Letni strošek bo znašal 65.700 evrov, medtem ko bo država prispevala precej več – že v osnovi več kot pol milijona evrov na leto, dodatno pa še več kot tri milijone prek razpisov.

»Ne bi bilo prvič, da bi se odrekli državnemu denarju,« je bila kritična Breda Arnšek (CŽL), ki je spomnila na zavrnjeni projekt brvi, za katero je imela občina zagotovljenih 1,5 milijona evrov. Pomemben del razprave se je vrtel okoli sedeža zavoda. Svetnik Peter Pišek (SLS) je predlagal selitev v prostore nekdanje razvojne agencije in izpostavil nelagodje dela javnosti ob misli, da bi Celjski dom postal »državni«. Župan Matija Kovač je te skrbi zavrnil: objekt je v celoti v lasti občine in je, kot je poudaril, bistveno premalo izkoriščen – letno gosti le 88 dogodkov, čeprav ima tri dvorane in letni vrt. »Preigravali smo več možnosti, a druga etaža Celjskega doma se je pokazala kot najbolj smiselna,« je dejal župan in dodal, da prostori nekdanje razvojne agencije za plesne vaje niso primerni zaradi prenizkih stropov. Kajuhov dom pa bo na voljo šele čez približno leto dni.

Tihi pomisleki v kulturnem ozadju
Vprašanja so se pojavila tudi zaradi pisem podpore zavodu, ki so jih podpisali direktorji več javnih zavodov v Celju – brez SLG Celje in Zavoda Celeia Celje, s katerim si bo novi zavod delil Celjski dom. Svetnica Nataša Milohnoja (Demokrati) je ob tem izzvala župana, ki je priznal, da ima direktorica Zavoda Celeia Maja Voglar pomisleke glede novega sostanovalca.

A po besedah župana so skrbi pretirane: Zavod za sodobni ples bo uporabljal le dve manjši vadnici v drugem nadstropju, večina prostorov pa bo še naprej ostala pod upravljanjem Zavoda Celeia Celje.

Skladno z lokalnim in nacionalnimi strateškimi dokumenti kulturne politike
Ustanovitev zavoda izhaja iz strateških dokumentov kulturne politike, ki predvidevajo vzpostavitev osrednje institucije za sodobni ples kot nujen korak za stabilen razvoj področja – med drugim iz Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, pripadajočega Akcijskega načrta do leta 2027 ter Razvojne strategije za sodobni ples 2024–2028, ki predvidevajo vzpostavitev osrednje institucije do leta 2027. Podpora institucionalizaciji sodobne plesne ustvarjalnosti v Slovenije je jasno izražena tudi v Strategiji razvoja kulture v Mestni občini Celje 2024-2027, z usmeritvami do 2031.

Zagon zavoda je predviden že v letu 2026. Prispevek Mestne občine Celje znaša 65.700 EUR letno in je namenjen kritju stroškov ene zaposlitve v Celju ter stroškov investicijskega vzdrževanja, zavarovanja in splošnega delovanja prostorov. Obveznosti so za obdobje 2026–2029 načrtovane v enakem obsegu, vsako leto pa bodo natančneje opredeljene z letno pogodbo o sofinanciranju.

Poleg rednega financiranja bo zavod v obdobju 2026–2029 upravičen tudi do pomembnih evropskih sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo in ne bremenijo občinskih proračunov, med drugim za kulturno-umetnostno vzgojo na področju sodobnega plesa ter mentorstvo in dodatno zaposlovanje umetniških in tehničnih kadrov.