ZPO Celje v zadnjih dveh letih z obsežnimi vlaganji in uspešno sanacijo poslovanja

Družba ZPO Celje je v zadnjih dveh letih izvedla obsežen investicijski cikel in hkrati uspešno sanirala poslovanje. V ospredju so bile obnove športnih objektov, izboljšanje dostopnosti in varnosti, digitalizacija upravljanja ter večja energetska učinkovitost. Posodobitve so zajele Zimsko in Letno kopališče, Drsališče, dvorano Zlatorog, kompleks Golovec in kegljišče. Pomemben poudarek je tudi na trajnosti, saj so na več objektih nameščene sončne elektrarne. Z učinkovitim in gospodarnim upravljanjem je družba povečala prihodke ter omogočila simbolične cene uporabe objektov za športne klube, s čimer pomembno prispeva k razvoju športa v Celju.

Družba ZPO Celje je v zadnjih dveh letih izvedla obsežen investicijski cikel ter pomembno izboljšala upravljanje športnih objektov, hkrati pa uspešno sanirala poslovanje družbe. Kot je poudarila direktorica Breda Obrez Preskar, so bile investicije usmerjene predvsem v povečanje športnih površin, obnovo objektov, energetsko učinkovitost, večjo dostopnost, varnost uporabnikov ter digitalizacijo upravljanja.

V športnem kompleksu ŠRC Golovec so med drugim obnovili sanitarije za obiskovalce in zagotovili dostopnost za gibalno ovirane osebe. Nadgrajen je bil elektronski dostopni sistem, zamenjana vhodna vrata na vseh objektih ter uvedena kontrola dostopa, ki uporabnikom omogoča vstop skladno z vnaprej določenimi termini. Hkrati so bile posodobljene požarno-varnostne presoje in celotna požarna razsvetljava na Golovcu, v dvorani Zlatorog, na Celjski koči in Drsališču.

Na Zimskem kopališču je bila v lanskem letu izvedena večfazna obnova strešne konstrukcije, poseben poudarek pa je bil namenjen posodobitvi bazenskih tehnologij. Vzpostavljen je bil sodoben sistem avtomatike in senzorike za nadzor uporabe klora ter varno delovanje bazena. Izvedena je bila tudi statična presoja nosilnih konstrukcij bazenske školjke, ki kljub dotrajanosti še vedno zagotavlja varno uporabo, hkrati pa omogoča nadaljnje načrtovanje dolgoročne rešitve.

Na Drsališču so posodobili avtomatski sistem upravljanja z amonijakom, obnovili pohodnice ob ledeni ploskvi ter v sezono 2025/2026 vstopili z novo talno površino. V dvorani Zlatorog je bil prenovljen VIP-prostor, ki je danes namenjen tako športnim klubom kot tudi širši javnosti za dogodke, predstavitve in novinarske konference.

Na Letnem kopališču so uredili dodatne senčnice, obnovili ploščice v malem in velikem bazenu ter v celoti prenovili kompenzacijski bazen. Tudi kegljišče na Golovcu je doživelo posodobitev, z zamenjavo opreme, obnovo stez, nove varnostne razsvetljave in drugimi manjšimi posegi, namenjenimi boljši uporabniški izkušnji.

ZPO Celje skupaj z Mestno občino Celje pripravlja tudi projekte za širitev športnega kompleksa Olimp, ki vključujejo dve novi igrišči in nadgradnjo garderobnih kapacitet. Projektna dokumentacija je v pripravi, izvedba pa bo sledila, ko bo zagotovljena ustrezna finančna konstrukcija.

Na področju trajnosti in energetske učinkovitosti so na treh objektih namestili sončne elektrarne, in sicer na Stadionu Z’dežele, Letnem kopališču in Celjski koči. Družba je vključena tudi v energetsko skupnost Mestne občine Celje, s čimer sledi okoljski zavezanosti in dolgoročni optimizaciji stroškov.

Direktorica je ob tem poudarila, da so uporabniki v središču delovanja družbe. Skupaj z Mestno občino Celje so pripravili petletni investicijski načrt ter prijavili projekte na razpise Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Ocenjena vrednost načrtovanih vlaganj v širšo športno infrastrukturo v naslednjih petih letih znaša približno 64 milijonov evrov.

Pomemben dosežek zadnjih dveh let je tudi uspešna sanacija poslovanja družbe. ZPO Celje je ob prevzemu novega vodstva posloval z izgubo, ki so jo uspeli sanirati že v letu 2023. V zadnjih dveh letih so prihodke povečali v povprečju za 24 odstotkov, predvsem z optimizacijo poslovanja, bolj gospodarno rabo sredstev in večjim obsegom lastnih tržnih dejavnosti.

»Prav zaradi teh notranjih prihrankov in učinkovitejšega upravljanja danes lahko govorimo o bistveno nižjih oziroma simboličnih cenah uporabe športnih objektov za trenažne procese,« je poudarila direktorica in dodala, da k temu niso prispevale le višje subvencije, temveč tudi lastni ukrepi družbe.