Savinjski kmetje: zaščita pred poplavami ne sme uničiti kmetij

Na javni obravnavi Državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline, ki je v ponedeljek, 19. januarja, potekala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, so kmetje glasno opozorili na svoje nezadovoljstvo z načrtovanimi posegi v prostor. Čeprav razumejo potrebo po protipoplavni zaščiti, nasprotujejo rešitvam, ki po njihovem mnenju jemljejo najboljša in najrodovitnejša kmetijska zemljišča.

Državni prostorski načrt med ključnimi ukrepi predvideva gradnjo suhih zadrževalnikov, namenjenih zadrževanju vode ob ekstremnih padavinah in zmanjševanju poplavne ogroženosti naselij v Savinjski dolini. A prav ti objekti naj bi bili umeščeni na območja, ki jih kmetje že desetletja obdelujejo in od katerih je odvisen obstoj številnih kmetij.

Kmetje so na obravnavi opozorili, da predlagane rešitve posegajo v stotine gospodarstev ter ogrožajo prihodnost kmetovanja v Spodnji Savinjski dolini, zlasti za mlade prevzemnike. Po njihovih besedah gre pogosto za najboljša zemljišča, ki jih ni mogoče enostavno nadomestiti, izguba pa bi lahko pomenila tudi konec posameznih kmetij.

Obravnave se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, ki je poudarila, da razume skrb kmetov in da je nujno poiskati ravnotežje med poplavno varnostjo in ohranjanjem kmetijskih zemljišč. Dejala je, da suhi zadrževalniki brez posegov v prostor žal niso mogoči, a da si ministrstvo prizadeva, da bi bile izgube kmetijskih zemljišč čim manjše.

Ministrstvo za kmetijstvo ob tem opozarja, da bodo zadrževalniki sicer varovali tudi druga kmetijska zemljišča, vendar priznava, da bo do določenih izgub prišlo. Kje in v kolikšnem obsegu bodo objekti dokončno umeščeni, bo pojasnilo ministrstvo, pristojno za naravne vire in prostor.

Postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za Spodnjo Savinjsko dolino sicer traja že več kot dvajset let, avgustovske poplave leta 2023 pa so razpravo znova postavile v ospredje. Kmetje pa poudarjajo, da si želijo rešitev, ki ne bodo šle na račun najboljše zemlje in njihovega preživetja.