Zmaj brez ušes pristal v Celju: Tropska hiša dobila enega najredkejših plazilcev na svetu
Bitje iz pradavnine, ki še vedno preseneča znanstvenike
Brezuhi vodni varan, znanstveno poimenovan Lanthanotus borneensis, živi izključno na otoku Borneo in velja za pravi evolucijski relikt. Znanstveniki ga pogosto opisujejo kot »živi fosil«, saj je edini predstavnik svoje družine in ohranja značilnosti, stare več deset milijonov let.
Njegova podoba deluje skoraj fantazijsko: temno, podolgovato telo, drobne luske, močan rep in presenetljiva odsotnost zunanjih ušes. Namesto sluha, kot ga poznamo pri večini živali, zaznava svet skozi vibracije vode in kemične sledi, ki jih analizira s svojim razcepljenim jezikom. Večino življenja preživi skrit pod koreninami ali v vodi, kjer potrpežljivo čaka na plen.
Nova celjska varana sta mlada osebka, ki sta se po prihodu uspešno prilagodila. Njuno bivališče je skrbno oblikovan tropski mikrokozmos z visoko zračno vlago, vodnimi površinami in številnimi skrivališči, ki posnemajo njun naravni habitat.
Priznanje za strokovno delo in velika odgovornost
Po besedah ustanovitelja in direktorja Simona Cirkulana prihod teh živali pomeni veliko priznanje: vključitev v varstveni program potrjuje strokovno raven ustanove in hkrati prinaša odgovornost za dolgoročno ohranjanje vrste.
»Prisotnost teh izjemnih živali omogoča obiskovalcem neposreden stik z eno najbolj redkih vrst na svetu in krepi razumevanje pomena varstva narave,« poudarja Cirkulan.
Vrsta na robu izginotja
Brezuhi vodni varan je zaradi krčenja tropskih gozdov in nezakonite trgovine z eksotičnimi živalmi ogrožen. Vrsta je strogo zaščitena in vključena v konvencijo CITES, ki ureja mednarodno trgovino z ogroženimi vrstami.
Legalni primerki obstajajo skoraj izključno v nadzorovanih varstvenih programih, kjer strokovnjaki vzpostavljajo rezervne populacije, raziskujejo biologijo vrste in ozaveščajo javnost.
Redkost, ki navdihuje in izobražuje
Po odkritju leta 1878 je bil brezuhi vodni varan več kot stoletje znan le iz peščice primerkov, zaradi česar so ga herpetologi poimenovali kar »sveti gral« svoje stroke. Danes vsak nov primerek pomeni dragocen prispevek k razumevanju in ohranjanju vrste.
Za obiskovalce Tropske hiše je prihod teh živali edinstvena priložnost, da od blizu spoznajo bitje, ki deluje kot obiskovalec iz drugega časa. Njuna tiha prisotnost ne prinaša le eksotične zanimivosti, temveč tudi pomembno sporočilo: tudi najbolj skrivnostna bitja planeta potrebujejo človeško skrb, če želijo preživeti prihodnost.

Iztok