Izzivi in priložnosti – Analiza stanja za Regijsko celostno prometno strategijo (RCPS) Savinjske razvojne regije

V avgustu je na Domu na Svetini potekala delavnica na temo »Izzivi in priložnosti – analiza stanja za Regijsko celostno prometno strategijo (RCPS) Savinjske razvojne regije«. Srečanja so se udeležili različni deležniki, ki sodelujejo pri pripravi strateškega dokumenta za razvoj trajnostne mobilnosti v tem delu regije.

Udeležence sta uvodoma nagovorila župan Občine Štore Miran Jurkošek in direktorica RRA Savinjska Bojana Kroflič.

Srečanje je predstavljalo nadaljevanje prve delavnice na Vranskem, kjer so udeleženci že opredelili ključne težave in priložnosti na področju prometa v regiji.

Ključni izzivi po petih stebrih mobilnosti
Izzivi so bili razporejeni na pet področij:
- motorni promet,
- tovorni promet in logistika,
- aktivna mobilnost,
- celostno prometno načrtovanje,
- javni potniški promet.

Ključne ugotovitve s področja motornega prometa

Prevelik delež tranzitnega prometa skozi naselja.
Pomanjkanje parkirišč P+R in večmodalnih točk ob avtocestnih priključkih ter na obrobju mest in naselij.
Dotrajano cestišče na relaciji Laško–Celje.
Težave s parkiranjem ob zdravstvenih ustanovah.
Zahtevno umeščanje večjih razvojnih projektov, kot sta 3. razvojna os in obvoznice.
Nizka zasedenost osebnih vozil.
V regiji še ni razvitega sistema souporabe avtomobilov oziroma car-sharinga.

Tovorni promet in logistika

Velika količina tovornega prometa skozi naselja, med drugim skozi Celje, Laško in Vojnik.

Aktivna mobilnost

Nesklenjeno omrežje kolesarskih povezav.
Težave pri umeščanju in gradnji manjkajočih kolesarskih odsekov.
Neprijetne oziroma neudobne pešpoti, tudi zaradi pomanjkanja sence.
Pomanjkanje infrastrukture za električna kolesa.
Pomanjkanje varnih parkirišč za kolesa ob zdravstvenih ustanovah, šolah in postajah.
Nezadostne obstoječe kapacitete za varno parkiranje koles.
Premalo postaj za izposojo koles.

Celostno prometno načrtovanje

Nizka prometna kultura.
Nespoštovanje prometnih predpisov.
Pobegi s kraja prometnih nesreč.
Neustrezna oziroma problematična uporaba e-skirojev in skuterjev, zlasti med otroki.
Premalo sodelovanja občin pri oblikovanju in izvedbi državnih projektov.
Prevelika odvisnost od avtomobila.
Premalo ozaveščanja o trajnostni mobilnosti.
Težave pri sodelovanju med občinami in državo.
Premalo sodelovanja s splošno in strokovno javnostjo.
Nedostopnost digitalnih informacij o možnostih prevoza.
Premalo upoštevanja mobilnosti pri prostorskem umeščanju.
Neodzivnost odgovornih pri vzdrževanju prometne infrastrukture.
Premalo upoštevanja uporabniške izkušnje pri načrtovanju prometa.
Večji generatorji prometa pogosto nimajo izdelanih mobilnostnih načrtov.

Javni potniški promet

Nizka frekvenca avtobusnih odhodov, predvsem v večernem in nočnem času ter ob dela prostih dnevih.
Pomanjkanje možnosti za parkiranje avtomobilov in koles ob avtobusnih in železniških postajah.
Vozni redi niso vedno usklajeni z začetki šol in delovnim časom.
Regijski javni potniški promet ni vedno prilagojen osebam z oviranostmi.
Slaba povezanost podeželskih krajev z javnim potniškim prometom.
Premalo medkrajevnih povezav oziroma prenizka frekvenca odhodov.
Pomanjkanje osrednjih večmodalnih točk na železniških postajah.
Premalo možnosti za železniška potovanja znotraj mesta.
Neusklajenost voznih redov avtobusnih in železniških povezav.
Pomanjkanje možnosti za parkiranje turističnih avtobusov v bližini turističnih znamenitosti.

V drugem delu delavnice so se udeleženci osredotočili na izbrane izzive in v skupinah iskali konkretne rešitve in priložnosti s katerimi bi bilo mogoče izboljšati prometno ureditev in dostopnost ter hkrati povečati delež trajnostnih oblik mobilnosti.

Prav vključevanje različnih pogledov – občin, gospodarstva, javnih institucij, strokovne javnosti in drugih uporabnikov prometnega sistema – omogoča, da strateški dokument ne bo temeljil le na podatkih in analizah, temveč tudi na izkušnjah ljudi in organizacij, ki se s prometnimi izzivi v regiji srečujejo vsak dan.