Kdaj bo na novih stavbnih zemljiščih mogoča gradnja?

Mestni svet Mestne občine Celje je na včerajšnji seji sprejel prvi občinski prostorski načrt (OPN), enega najpomembnejših strateških dokumentov za prihodnji razvoj mesta. Po več kot dveh desetletjih priprav Celje tako dobiva podlago za gradnjo novih stanovanj, širitev gospodarskih con, razvoj športne in turistične infrastrukture ter urejanje prometnih povezav. Kot je na današnji predstavitvi poudaril celjski župan Matija Kovač, gre za pomemben mejnik, ki bo omogočil načrtnejši in hitrejši razvoj občine.

Postopek priprave občinskega prostorskega načrta sega v leto 2004, ko so nastale prve strokovne podlage. Leta 2009 je bil sprejet sklep o začetku postopka, javna razgrnitev pa je sledila šele konec leta 2023. Dokument, ki ga je mestni svet potrdil oktobra letos, določa dolgoročne usmeritve prostorskega razvoja ter namensko rabo zemljišč.

Več kot 80 hektarov novih površin za stanovanjsko gradnjo

Ena najpomembnejših pridobitev novega prostorskega načrta je širitev zemljišč, namenjenih stanovanjski gradnji. Celje pridobiva več kot 80 hektarov novih stanovanjskih površin in dodatnih osem hektarov za razpršeno poselitev. Največje širitve stanovanjskih območij so predvidene v Medlogu, na Babnem, Hudinji, Ljubečni, v Začretu, Teharjah, Zagradu, na Lopati in Ostrožnem.

Občina bo za večja razvojna območja postopoma pripravljala podrobne prostorske načrte, pri čemer bodo sodelovali tako zasebni investitorji kot občina. Med aktualnejšimi stanovanjskimi projekti je območje ob Severni vezni cesti, v bližini Dečkovega naselja, kjer je predvidena gradnja približno 80 stanovanj. Projekt je v fazi priprave dokumentacije, začetek gradnje pa na občini pričakujejo v prihodnjem letu.

Nove gospodarske cone in možnosti za investitorje

Pomemben del OPN je namenjen gospodarskemu razvoju. Mesto pridobiva približno 30 hektarov novih površin za industrijo in gospodarske dejavnosti ter okoli deset hektarov za centralne dejavnosti.

Med večjimi načrtovanimi širitvami izstopa območje Trnovelj z okoli 22 hektari novih gospodarskih površin. Dodatne površine so predvidene tudi na Ljubečni, v Teharjah in na območju Celja vzhod.

Na Ljubečni je predvidenih približno pet hektarov industrijskih površin in štiri hektare za centralne dejavnosti, na območju ob železarni Štore pa šest hektarov novih proizvodnih površin.

Občina nadaljuje tudi razvoj gospodarske cone Hudinja, kjer v sodelovanju z gospodarstvom pripravlja celovito zasnovo območja med Mariborsko cesto in reko Hudinjo. Cilj je izboljšati prometno ureditev, odvajanje voda in pogoje za nadaljnji razvoj podjetij.

Na območju gospodarske cone Bežigrajska cesta bo novembra predvidoma potekala prva javna dražba zemljišč, v Trnovljah pa se investitorji že pripravljajo na gradnjo. V prihodnjem letu občina načrtuje tudi začetek gradnje nove povezovalne ceste med Trnoveljsko cesto in poslovno cono.

Na Golovcu načrtujejo 50-metrski bazen, novo dvorano in hotel

Med pomembnejšimi dolgoročnimi projekti je nadaljnji razvoj športnega območja Golovec. Na območju severno od dvorane Zlatorog so predvideni nova večnamenska športna dvorana, 50-metrski pokriti bazen ter možnost gradnje športnega hotela in gostinskih objektov. Župan Matija Kovač je ob tem poudaril, da gre za dolgoročne razvojne načrte, katerih izvedba v naslednjem mandatu še ni realna. Sprejetje ustreznih prostorskih aktov pa bo omogočilo nadaljnje načrtovanje in pripravo arhitekturnega natečaja. Spremembe se obetajo tudi na območju Celjskega sejma. Tam občina predvideva razvoj kongresnih in sejemskih dejavnosti, gradnjo večjega kongresnega hotela ter novih stanovanjskih objektov ob Mariborski in Stari Dečkovi cesti. Dvorana Golovec bo ohranila svojo večnamensko prireditveno funkcijo.

Stara Cinkarna ostaja ena ključnih razvojnih priložnosti

Posebno pozornost občina namenja tudi območju Stare Cinkarne, ki ga župan označuje za eno najpomembnejših razvojnih priložnosti Celja in širše regije. Na območju je predvidena celovita prostorska in okoljska prenova, ki bo združevala sanacijo onesnaženih zemljišč ter razvoj novih gospodarskih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Ministrstvo za okolje pripravlja strokovne podlage za sanacijo, občina pa urbanistične zasnove za prihodnjo ureditev območja. Predvideni so tudi nove prometne povezave, zelene površine in prostori za zaščito in reševanje.

Nove prometne povezave in parkirišče P+R

Sprejeti prostorski načrt predstavlja tudi podlago za nadaljnji razvoj prometne infrastrukture. Med pomembnejšimi projekti so zahodna in vzhodna obvoznica, povezani s srednjim delom tretje razvojne osi, nadaljevanje Severne vezne ceste, nova povezovalna cesta na Ljubečni ter cesta ob Hudinji. Občina načrtuje tudi večje parkirišče P+R ob avtocestnem priključku Celje center. Parkirišče bi bilo z mestnim središčem povezano z javnim potniškim prometom in kolesarskimi povezavami, namenjeno pa bi bilo tako dnevnim obiskovalcem kot udeležencem večjih prireditev.

Med ključnimi regijskimi projekti ostaja Potniški center Celje, ki je trenutno v fazi projektiranja. Načrtovana sta nova avtobusna postaja in parkirna garaža z več kot 300 parkirnimi mesti, dolgoročno pa tudi nadaljnji razvoj območja ob železnici.

Sončni park z možnostjo novih stanovanj in doma za starejše

Med prihodnjimi projekti je tudi ureditev območja Sončnega parka, za katerega je občina že izvedla javni arhitekturni natečaj in izbrala zmagovalno rešitev. Na območju so predvideni stanovanjska soseska, prilagojena predvsem starejšim, možnost gradnje dodatnega doma za starejše občane, oskrbovana in tržna stanovanja ter širitev športnih in rekreacijskih površin. Pomemben del načrtovanja predstavlja tudi urejanje odvajanja in zadrževanja meteornih voda.

Kdaj bo na novih stavbnih zemljiščih mogoča gradnja?

Kot je pojasnil župan Matija Kovač, bo začetek gradnje odvisen od vrste zemljišča in predpisanih prostorskih pogojev. Na območjih, kjer OPN že določa ustrezne prostorske izvedbene pogoje, bodo lahko lastniki začeli postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja takoj po začetku veljavnosti dokumenta, predvidoma 60 dni po objavi v Uradnem listu. Za večja razvojna območja pa bo treba najprej pripraviti in sprejeti dodatne podrobne občinske prostorske načrte.

S sprejetjem prvega občinskega prostorskega načrta Celje tako dobiva temelj za dolgoročni razvoj, od novih stanovanj in delovnih mest do sodobnejše prometne, športne in zelene infrastrukture. Kot poudarja župan, sprejetje dokumenta še ne pomeni takojšnjega začetka vseh načrtovanih investicij, predstavlja pa pomemben korak k njihovi uresničitvi.