Blue in Magda sta dobili gnezdi: v Tropski hiši oživljajo skrivnosti razmnoževanja dinozavrov

V Tropski hiši v Celju imajo prav posebni novosti! Dinozavrska razstava Doba dinozavrov je bogatejša za dve novi stalni postavitvi, ki obiskovalcem razkrivata skrivnosti razmnoževanja prazgodovinskih velikanov. Mesojeda velociraptorka Blue in rastlinojeda magyarozaverka Magda sta dobili svoji gnezdi z jajci. Obiskovalci lahko ob tem spoznajo tudi, kako je bila videti Evropa pred približno 70 milijoni let, ko so po njej še hodili dinozavri.

V Tropski hiši želijo z novima znanstveno-interpretativnima postavitvama obiskovalcem na zanimiv in razumljiv način približati življenje dinozavrov, njihove razmnoževalne navade in evolucijski razvoj.

Gnezdi Blue in Magde nista zgolj razstavna okrasja, temveč izobraževalna eksponata, zasnovana na znanstvenih spoznanjih in fosilnih najdbah.

Blue razkriva skrivnosti mesojedih dinozavrov

Velociraptorji so bili manjši, hitri plenilski dinozavri, ki so pred približno 75 milijoni let živeli na območju današnje Azije. Pripadali so skupini dromeozavridov, ki so bili evolucijsko tesno povezani s predniki današnjih ptic. Novo gnezdo velociraptorke Blue prikazuje značilno razporeditev podolgovatih jajc, kakršno znanstveniki poznajo iz fosilnih najdb nekaterih sorodnih mesojedih dinozavrov. Raziskave namreč kažejo, da so nekateri teropodi jajca razporejali v krožne vzorce, obstajajo pa tudi dokazi, da so določene vrste svoja gnezda varovale. Obiskovalci lahko tako spoznajo, da so bile razmnoževalne navade nekaterih dinozavrov precej bolj podobne vedenju današnjih ptic, kot bi morda pričakovali.

Magda, šestmetrska pritlikava velikanka iz Evrope

Še posebej zanimivo zgodbo pripoveduje magyarozaverka Magda, predstavnica rastlinojedih dinozavrov iz skupine titanozavrov. Čeprav so med titanozavre spadale nekatere največje kopenske živali vseh časov, je magyarozaver dosegal le približno šest metrov dolžine. Razlog za njegovo razmeroma majhno velikost se skriva v podobi prazgodovinske Evrope. Pred približno 70 milijoni let Evropa namreč ni bila enotna kopenska celina, kot jo poznamo danes. Zaradi visoke morske gladine je bila razdeljena na številne otoke, obdane s plitvimi morji. Na območju današnje Romunije je ležal otok Ha?eg, kjer so živeli tudi magyarozavri. Omejen življenjski prostor in razpoložljiva hrana sta vplivala na njihov evolucijski razvoj. Magyarozaver je zato eden najbolj znanih primerov tako imenovane otoške pritlikavosti pri dinozavrih. Znanstveniki so s proučevanjem fosilnih kosti ugotovili, da manjši primerki niso bili zgolj mladiči velikanskih dinozavrov, temveč odrasle živali razmeroma majhne vrste. Magdino gnezdo z delno zakopanimi, zaobljenimi jajci temelji na znanstvenih spoznanjih o razmnoževanju titanozavrov. Gre za interpretativno rekonstrukcijo, saj so fosilna jajca in gnezdišča teh dinozavrov odkrili tudi na območju nekdanje otoške Evrope.

Kaj imajo dinozavri skupnega z današnjimi pticami?

Novi postavitvi obiskovalcem omogočata primerjavo različnih načinov gnezdenja ter vpogled v delo paleontologov, ki na podlagi fosilnih jajc, kosti in drugih ostankov raziskujejo življenje prazgodovinskih živali. Poseben poudarek je namenjen evolucijskim povezavam med dinozavri in današnjimi pticami, ki predstavljajo edino še živečo skupino dinozavrov. V Tropski hiši želijo z razstavo pokazati, da dinozavri niso bili zgolj ogromni prazgodovinski plenilci in rastlinojedci, temveč izjemno raznolika skupina živali z različnimi življenjskimi navadami.

Novi gnezdi ostajata stalni del razstave

Gnezdi Blue in Magde sta že na ogled v okviru stalne razstave Doba dinozavrov v Tropski hiši Celje. Pozneje ju nameravajo vključiti tudi v Hišo narave. Obiskovalci se lahko tako podajo na potovanje več deset milijonov let v preteklost, spoznajo skrivnosti dinozavrskih gnezd in odkrijejo, kako so evolucijski procesi oblikovali življenje na Zemlji.

Za obisk novih postavitev ni potrebna posebna vstopnica, saj sta vključeni v redni ogled Tropske hiše v Celju.